Omemba: Jožica Jeromel

»Naša Majda je zlata ženska, ona je bila tudi predsednica društva, dejavna je bila pri Bršljankah, dejavna je bila v svojem kraju.«

»Fizično, fizično, fizično. Veliko je bilo tukaj košnje. Kosili smo, za krave je bilo treba ves čas kositi, za dobro jutro košnja, za lahko noč košnja ...«

»Res je težko na gorski kmetiji, ampak smo na 'luštnem', dihamo svež zrak, kar je pa tudi balzam za dušo.«

»Takrat si morda misliš, zakaj jaz. Zakaj je to življenje tudi tako kruto? Ampak ko zreš naprej, ko vidiš, koliko ti stojijo ljudje ob strani ... Res, ne morem povedati, koliko sem po drugi strani lahko srečna.«

»Ker se mi zdi, da ženska res na kmetiji podpira tri vogale. Od hleva do vrta, od njiv do kuhe, peke, kar koli. Sama pravim, da kmetica opravlja veliko poklicev, ne samo enega, seveda brez potrdila.«

»Veliko nam pomeni, me smo res vesele, da imamo kmetico leta, s tem se vidi, da tudi društvo dobro dela, da smo cenjene, prepoznavne, pa rade imamo našo Majdo.«

»Da je zlatega srca. Imava pa isto mišljenje. Ko se pokličeva, kaj bo katera kuhala, se zasmejiva, saj kuhava enako.«

»Sem res srečna, vesela za to veliko prestižno priznanje, čeprav to ni namenjeno samo meni, ampak vsem kmeticam v Sloveniji in vsem ženskam na podeželju in seveda tudi mojima sokandidatkama.«

»Kmetica leta pomeni priznanje za plodno delo, življenjsko delo na področju kmetijstva, na področju domače kmetije in tudi v javnem življenju, da se ohranjajo kulturne dediščine, se prepeva, da živijo ta naša društva.«